O nagradah
Robert Blinc
Akademik prof. dr. Robert Blinc (1933-2011) je bil eden najprodornejših slovenskih znanstvenikov, ki je s svojim delom dosegel velik mednarodni ugled. Velja za utemeljitelja uporabe jedrske magnetne resonance (NMR) pri študiju fizike faznih prehodov. Njegovi izsledki na tem in sorodnih področjih so bili podlaga za mnoge aplikacije v novih tehnologijah in industrijski praksi. Ves čas svojega delovanja si je prizadeval za mednarodno primerljivost znanstvene uspešnosti in za umeščanje slovenske fizike v sam svetovni vrh. Kot sodelavec in prijatelj je bil izjemno tankočuten in pronicljiv, na trenutke tudi iskriv in humoren. V takšnem duhu je deloval tako na Univerzi v Ljubljani (Fakulteta za matematiko in fiziko) kot na Institutu “Jožef Stefan”. Imel je tudi eno ključnih vlog pri usmerjanju nacionalne raziskovalne politike. Za svoje delo je prejel številna najvišja jugoslovanska in slovenska državna priznanja, bil je član številnih tujih akademij znanosti in najuglednejših mednarodnih strokovnih združenj ter uredniških odborov strokovnih revij.
Blinčeve nagrade
Nagrajenec mora biti doktor znanosti in prejme nagrado za objave s področja fizike, ki izkazujejo prestižni mednarodni nivo (Blinčevi nagradi za fizike na začetku kariere in za vrhunske enkratne dosežke na področju fizike), oziroma za dolgoletne dosežke v fiziki (Blinčeva nagrada za življenjsko delo s področja fizike). Vsako leto se podeli največ ena nagrada vsake vrste.
Blinčeva nagrada za fizike na začetku kariere
Blinčevo nagrado za fizike na začetku kariere se podeljuje mlajšim raziskovalkam in raziskovalcem, ki izkazujejo izjemno mednarodno odmevnost raziskovalnega dela.
Blinčeva nagrada za fizike na začetku kariere se podeljuje za izjemno mednarodno odmevnost kandidativega dotedanjega raziskovalnega dela, pri čemer se vrednoti predvsem (i) vodilna vloga v člankih v najprestižnejših znanstvenih revijah, (ii) število čistih citatov njegovih del, (iii) vabljeni nastopi na konferencah, (iv) uspešna pridobitev oz. zaključek podoktorskega izpopolnjevanja zunaj običajnih konktaktov matične raziskovalne skupine, (v) vidna vloga oz. vodenje zlasti mednarodnih projektov, (vi) odličnost pedagoškega dela s študenti na vseh stopnjah, (vii) posredovanje znanja širši javnosti. Nagrado lahko prejme raziskovalec, ki je doktorsko delo obranil kvečjemu 10 let pred koledarskim letom, hkrati pa sme v koledarskem letu dopolniti največ 40 let. Če je kandidat izkoristil dopust iz naslova zavarovanja za starševsko varstvo v trajanju najmanj šestih mesecev, pri čemer se za enega otroka upošteva eno leto, se obdobje po doktoratu in starostna meja ustrezno dvigneta. Enako velja za daljšo, najmanj šestmesečno neprekinjeno dokumentirano bolezensko odsotnost kandidata.
V l. 2022 in 2023 velja glede gornje starostne meje prehodna določba iz 12. člena Pravilnika o nagradah za raziskovalno in strokovno delo na področju fizike. Nagrado lahko tako v letu 2023 prejme raziskovalec, ki je doktorsko delo obranil kvečjemu 11 let pred koledarskim letom.
Blinčeva nagrada za vrhunske enkratne dosežke
Blinčevo nagrado za vrhunske enkratne dosežke na področju fizike se podeljuje za enkratni mednarodno odmeven znanstveni dosežek, objavljen v zadnjih petih letih.
Blinčeva nagrada za vrhunske enkratne dosežke na področju fizike se podeljuje za enkratni znanstveni dosežek, objavljen v zadnjih petih letih, pri čemer je tak dosežek predvsem (i) vodilna vloga pri objavi v prestižni znanstveni reviji, (ii) vodilna vloga v izjemno citirani objavi glede na običajno odmevnost podpodročja, (ili) avtorstvo znanstvene monografije pri prestižni svetovni založbi.
Blinčeva nagrada za življenjsko delo s področja fizike
Blinčevo nagrado za življenjsko delo s področja se podeljuje za dolgoletne mednarodno prepoznane dosežke v fiziki.
Blinčeva nagrada za življenjsko delo s področja fizike se podeljuje za dolgoletne dosežke v fiziki, med katere štejejo predvsem mednarodno prepoznani raziskovalni dosežki, uspešen prenos znanja na doktorske študente, splošni pečat, ki ga je nagrajenec vtisnil svojemu področju v Sloveniji in v mednarodnem merilu, lahko pa tudi pedagoški dosežki in aktivnost pri posredovanju fizikalnega znanja širši javnosti.
Postopek podelitve nagrad
O prejemnikih nagrad odloča Odbor s petimi člani, uglednimi raziskovalci slovenskih raziskovalnih in visokošolskih inštitucij na področju fizike.
Po enega člana Odbora imenujeta Senat FMF, na predlog Znanstveno-pedagoškega sveta (ZPS) Oddelka za fiziko FMF, in Znanstveni svet IJS, na predlog Strokovnega sveta za področje fizike in jedrske tehnike IJS (SSFRT).
Kandidate za preostale tri člane Odbora predlagajo visokošolske inštitucije in raziskovalni zavodi z izkazanim delovanjem na področju fizike (vključno s FMF in IJS). Predloge pregleda dvočlanska komisija, v katero po enega člana imenujeta Senat FMF na predlog ZPS Oddelka za fiziko FMF in Znanstveni svet IJS na predlog SSFRT IJS, in izbere tri najprimernejše kandidate. Izbrane kandidate za Odbor v obliki liste potrdita Senat FMF in Znanstveni svet IJS.
Pri sestavi Odbora je potrebno upoštevati uravnoteženo zastopanost fizikalnih podpodročij.
Člani Odbora izmed sebe izvolijo predsednika, ki vodi seje. Pri tem se ravna po rokovniku, ki ga določita in sprejmeta Senat FMF in Znanstveni svet IJS.
Mandat članov Odbora traja dve leti.
Kandidata za katerokoli od nagrad, lahko predlaga vsak doktor fizikalnih znanosti, skupina raziskovalcev ali inštitucija z izkazanim delovanjem na področju fizikalnih znanosti, in sicer tako, da pisni predlog z utemeljitvijo pošlje na naslov, kot je navedeno v javnem razpisu za Blinčeve nagrade za tekoče koledarsko leto. Pisni predlog se nato posreduje Odboru.
Odbor za podelitev nagrad
prof. dr. Irena Drevenšek Olenik prof. dr. Boštjan Golob prof. dr. Samo Kralj prof. dr. Zdravko Kutnjak prof. dr. Peter Prelovšek
prof. dr. Peter Prelovšek prof. dr. Nataša Vaupotič prof. dr. Zdravko Kutnjak prof. dr. Boštjan Golob prof. dr. Iztok Tiselj
prof. dr. Peter Križan prof. dr. Janez Bonča prof. dr. Iztok Tiselj prof. dr. Gvido Bratina prof. dr. Nataša Vaupotič